Medtem ko sem čakal prijateljico, da si kupi izbrano spalnico, sem se ustavila na oddelku, kjer so ležišča, saj razmišljam o nakupu nove. Moja je že zelo stara in mi ne služi več najbolje. Na ponudbo, ki so jo imeli, sem bila sicer zelo zadovoljna, morda celo preveč, saj iskreno nisem vedela, katera bi bila najboljša zame. Skoraj bi lahko rekla, da so imeli preveč dobre izbire.
Če pomislim kako je bilo včasih, ko je bila ponudba za ležišča, mnogo bolj okrnjena, je bilo skoraj lažje izbrati nekaj. Danes je pa to cel projekt, preden ugotoviš, kaj potrebuješ in potem najdeš še najboljšo možnost med vsemi. Na srečo me je vmes našla prodajalka, ki me je prijazno vprašala, ali potrebujem pomoč pri izbiri ležišča, saj sem verjetno že na daleč dajala jasen znak, da mi ni kaj preveč jasno v vsej ponudbi. Ko sem ji povedala, kaj mislim, da iščem, je še sama postavila nekaj vprašanj, da preveri v katero smer se gibljem pri tem. Ko sem odgovorila nanje, me je peljala na drugi konec in mi pokazala ležišča, ki bi bila na podlagi mojih dogovorov morda najbolj primerna. Predstavila mi jih je malce bolj podrobno. Bila so tudi v različnih cenovnih razredih, ker ni vedela točno, v katero smer se gibljem. Vmes sem ji povedala znesek, ki sem ga pripravljena investirati v to. Ko je imela vse podatke, mi je predstavila tudi ponudbo na obroke, če bi vseeno želela, kakšen večji znesek investirati. Ta znesek niti ni bil toliko višji, ampak bi mi pa vseeno ustrezalo, če bi takšen nakup dala na tri dele recimo. Vsekakor je to vedno bolje kakor pa, da takoj investiram tolikšen znesek.
Ko je prijateljica zaključila s svojim nakupom in me našla na oddelku, kjer so ležišča, ko sem še jaz opravljala nakup zase.