Dolgo sem razmišljala, kaj bi kupila moji dragi prijateljici za rojstni dan, ko smo preživele skupaj vsa študijska leta in to je bilo najino zadnje. Potem pa sem se spomnila, da bi lahko bila najina foto knjiga raznih spominov in dogodkov prekrasno darilo ob koncu študija. Vsi vemo, da ko končamo študij, se konča tudi del našega življenja, pot nas zanese drugam in z nekaterimi prijatelji se skoraj ne vidimo več.
Čeprav sva midve z prijateljico bile trdno prepričane, da bova za vedno ostale prijateljice, sem se jaz odločila, da bi bila lahko foto knjiga prelep spomin na študij, ker nikoli ne veš, kaj prinese čas. Ker sva živele skupaj, sem jo že zjutraj presenetila in ji voščila, čeprav je imela zvečer organizirano zabavo, zdelo se mi je prav, da midve skupaj posediva ob kavici in foto knjiga bo takrat prišla do izraza, ker si jo bova lahko skupaj v miru tudi pogledale. Ko sem jaz njej dala to darilo, je začela jokati, ko je videla, koliko sva skupaj doživeli in da se bliža konec.
Na koncu je foto knjiga povzročila, da sva jokale skupaj, gledale sva vse slike, se spominjale dogodkov, kaj vse sva počeli, kako noro dobro sva se imele in da tega ne bova nikoli pozabile. Resnično sem zadela točno v srce, pa ne samo pri njej, zlomilo je tudi mene, ja, ena foto knjiga spominov na najino prijateljstvo, čeprav sva si obljubile, da bova prijateljice celo življenje, sva po tihem obe vedeli, da je velika verjetnost, da bo vsaka šla sovjo pot. Je pa eno, foto knjiga ostaja in vsi najini spomini. Tega nama nihče ne more vzeti. In veste kaj, nastala je še ena lepa slika na praznovanju zvečer in prav ta slika je bila na koncu tudi dodana, foto knjiga je tako bila zaključena z njenim rojstnim dnevom.
