Že od malega smo imeli doma avto, blagovne znamke Hyundai. Bil je sicer od strica avto. Na zadnji strani je bila nalepka s tačko. Avto je bil temno modre barve in spomnim se strica, kako je svoj Hyundai vedno rad glancal in čistil, da se je vsak dan vedno bolj svetil. Tako me Hyundai velikokrat spomni na otroštvo, ko sem pri stricu pomagala prati njegov avto. Pustil mi je da sem ga z šlaufom za vodo zmočila, in pa se igrala z spužvo in vodo, med tem ko je on čisto zares spravljal umazanijo dol z avta, jaz pa kot mali otrok, sem samo packala.
Tako je bil Hyundai najbolj čist in bleščeči avto v celi vasi. Ko smo se preselili, sta starša kupila avto, ki sicer ni bil Hyundai, ampak je bil pa iste modre barve. Zelo rada sem se vozila v avtu, saj sem lahko poslušala glasbo na svojem mp3 predvajalniku, na slušalkah. Sedaj, ko sem že odrasla, sem spoznala fanta, ki mu je blagovna znamka Hyundai zelo všeč. pravil mi je, da so tudi oni imeli svoj družinski avto iste blagovne znamke. Zaradi tega, je tudi, ko je naredil vozniški izpit za kategorijo B, si s svojim denarjem, ki si ga je pri šparal z poletnim delom, kupil avto, blagovne znake Hyundai. Le, da je bil ta v rdeči barvi, saj mu je ta bila ljubša. Zelo se mi je hecno zdelo, kako naju je ta blagovna znamka tako povezala, saj sva prvič imela pogovor o najinemu otroštvu, kjer sva si zaupala vsak svoje otroške spomine. Nekateri so bili prijetni, nekateri morda malo manj. Tako sva avto parkirala na parkirišču, ki je bilo prvo uro gratis, ter se odpravila na sladoled in šla še na daljši sprehod.
Bil je dan ko sva se zares veliko pogovarjala in si zares veliko tudi povedala. Moram reči da sem tudi veliko izvedela o njemu. Saj sem vedno vedela da je dober po srcu in to tudi čutila, ampak po njegovih zgodbah pa se mi je zdelo, kot da ga poznam že celo življenje.