Že kot majhna punčka sem veliko risala. Imela sem polne zvezke risbic, ker sem v risanju dobesedno uživala. Ko sem na koncu srednje šole premišljevala, kam se bo moja pot nadaljevala, sem neprestano razmišljala o risanju. Zavedala sem se, da tega ne bom zmogla, ker nisem risala leta in leta, v meni je bila samo želja.
Tako sem se vpisala na faks, ki ni bil povezan z risanjem in takrat sem si obljubila, da pa bom šla na tečaj risanja, da bom saj tako uresničila svojo željo. Ko sem se vpisala na tečaj, sem bila precej prestrašena in nesamozavestna, ker nisem zaupala vase. Seveda je to bil začetni tečaj in vedela sem, da se ne rabim prav nič bati, pa sem vseeno imela tremo.
Na prvi uri risanja sem se popolnoma sprostila, takoj sem začutila, da je to to in da bom neizmerno uživala, ko bom pridobivala potrebno znanje. Tako sedaj rišem doma sama in uporabljam tehnike, ki sem se jih naučila. Moj naslednji korak pa je nadaljevalni tečaj risanja in želja, da narišem veliko sliko, ki bo krasila moj hodnik.
Od takrat, ko sem začela ponovno risati, sem začela spet polno živeti, risanje mi je manjkalo, še sama nisem vedela, kako zelo. Sedaj hodim na faks in sem v svetu risanja. Če en teden ne rišem, se ne počutim dobro, nekaj mi manjka. Tako bom to zgodbo nadaljevala in upam, da bom risala leta in leta, ker me risanje enostavno sprosti in osrečuje.
Najdite svojo strast v življenju, da boste lepše živeli.