Pa pravijo da je povezava med človekom in živaljo zelo dobra izkušnja ki poveže človeka z naravo, prav tako pa lahko deluje tudi terapevtsko. A namreč konje so zelo posebna bitja ki so zelo močni a hkrati tudi občutljivi, polni energije in še vedno mirni. Tako je jahanje konjev in druženje z njimi, kot da bi vstopili v svet kjer čas teče počasneje telo pa se poveže z naravnim ritmom gibanja.
Tako ni naključja da so konji že stoletja človekovi spremljevalci učitelji in tudi zdravilci. Že biti ob konju je tako kot da si v trenutku, saj konj ne ocenjuje in ne skriva svojih čustev in na človeka se odziva iskreno. Ko zazna konj mir in samozavest se sprosti, ko pa zazna nemir vse poskuša pomiriti in vse večkrat tudi umakne. Ravno takšna interakcija nas uči kako uravnavati lastna čustva in kako vzpostaviti pristno vez brez besed. Tako jahanje konjev kjer se ritem konja prenese na telo jahača, spodbudi ravnotežje in krepi hrbtne mišice kot tudi trebušne, prav tako pa tudi izboljša koordinacijo. Tudi občutek svobode, v jahanju naravi na travniku prinese notranji mir. Tako je lahko terapevtsko jahanje konjev tudi hipoterapija saj se uporabi gibanje konja kot del fizioterapevtskega procesa, zato je lahko tudi terapevtsko jahanje pri razvoju socialnih veščin in izboljšanju koncentracija zelo dober. Tudi samo negovanje in božanja, kar tudi splošna prisotnost ob konju lahko zmanjša stres in tesnobo, kot pa tudi občutek osamljenostjo. Navsezadnje so konji čredne živali, kjer se v družbi ostalih konj in ljudi počutijo varni, h zato je zelo podobno tudi pri nas ljudeh, saj je občutek sprejetosti in topline zelo močno povezan z naravo, ki pa se v skupinskih jahalnih urah lahko še toliko bolj krepi in poveča socialna interakcija.
Zato je jahanje konja iz različnih vidikov zelo dobro in lahko tudi zelo doživeto. Tudi prijateljica je šla na jahanje konjev in me prepričala da bom šla še jaz.