Nekaj časa nazaj je moja babica šla k zdravniku. Zdravnik je imel zanjo nekaj slabih novic, ki jih res ni pričakovala. Rekel je da je njen sluh postale zelo slabo in da je opazil, da ji mora vse povedati dvakrat. Jaz sem se z njim takrat res strinjala, saj je bilo to res. Babica ni več slišala tako dobro in to je pomenilo, da smo morali se vsi ponavljati, ko je bila ona zraven. Babica si tega nikoli ni priznala in ravno zato je bila ta novica zanjo res slaba. Jaz sem ji želela na nek način povedati, da je po ena strani dobro, da smo to odkrili. Problem je definitivno rešljiv in ravno zato je morala iti k zdravniku. Zdravnik ji je priporočil slušni aparat. To je beseda, ki je moja babica, nikoli ni želela slišati, ampak dejstvo je, da slušni aparat res potrebuje.
Na vsak način se je želela izogniti dejstvo, da to potrebuje in iskala je izgovore. Delala se je, kot da sliši in začela je brati ustnice in nehala poslušati. To je definitivno slabše, saj je tako še bolj polenila ušesa. Želela sem nekako dopovedati, da je slušni aparat res pomemben. Na koncu se je končno sprijaznila s tem, da bo morala to uporabljati in ko ga je dobila ravno toliko, da ga je preizkusila, je bila z njim res zadovoljna. Nisem morala verjeti, da sem končno spet videla nasmeh na njenem obrazu. Vsi smo opazili, da je končno spet začela poslušati in vse je slišala v prvo. Bila je tudi vesela, da se slušni aparat niti ne opazi, kar pomeni, da nihče sploh ne ve, da ga ima. Vsi smo bili zelo veseli zanjo in verjamemo, da jih bo od zdaj naprej mnogo lažje in da bo uživala življenje naprej. To je aktivna nekaj, kar je v tem trenutku najbolj pomembno.
