Že kar nekaj let nazaj sem delal na gradbišču. Tako pa se še danes lahko spomnim kako je bilo to delo na momente, sploh pa med zimo, tiho in na momente rahlo žalostno, ko smo se z delavci sredi jutranje megle, ko je bila še zunaj tema, lotili kakšnega gradbenega dela. Takrat pa je bilo tudi zelo velikokrat malo srhljivo, ko smo se morali v takšnih razmerah povzpeti na gradbeni oder, da smo nadaljevali s kakšnim delom.
Takšni odri, pa so me pri temu delu spremljali skoraj da vsak dan, kajti katero koli gradbeno delo, ki je potekalo izven dosega roke, torej na višji višini, so se uporabljali gradbeni odri, tako da smo lahko vse to dosegli, ter je delo lahko potekalo hitro in varno.
Na vsake toliko časa, pa je na gradbišču bil tudi kakšen bolj vetroven dan. Takrat pa je bilo lahko prav srhljivo stati na gradbenemu odru, kajti veter ga je lahko malo zatresel, nakar pa si dobil zelo čuden občutek. Čeprav pa je bil ta občutek nekoliko slabši, pa so vseeno gradbeni odri bili vedno zadosti stabilni, da se ni nikoli nobenemu nič zgodilo, ter so ostali trdno postavljeni. To pa je tudi omogočala sama konstrukcija, ki jo je imel gradbeni oder, kajti ta, čeprav preprosta, je bila zelo trdna, ter varna za delavce.
Zelo pa me je pri temu delu fasciniralo, kako hitro se je lahko gradbeni oder tudi razdrl, oziroma pospravil in pa sestavil, ko smo to morali narediti. To pa me je presenetilo zaradi tega, ker se ta konstrukcija zaradi svoje velikosti, zdi zelo komplicirana, vendar pa temu ni tako. Prav tako pa smo lahko te odre zložili na zelo kompakten način, kar pa je pomagalo pri samemu transportu. To pa je bilo res fascinantno, kako se je lahko tako velika konstrukcija zložila na kakšen manjši kamion.