Slovenska Istra je že stoletja znana po oljarstvu. Blago podnebje, veliko sončnih dni in rodovitna zemlja ustvarjajo idealne pogoje za rast oljk, iz katerih nastaja eno najbolj cenjenih živil. To je domače ekstra deviško olivno olje iz slovenske Istre.
Pot od drevesa do steklenice pa je dolga in zahteva veliko znanja, potrpežljivosti ter predanosti. Vse se začne v oljčniku. Oljke rastejo več desetletij, nekatere celo več stoletij, vendar potrebujejo redno nego. Oljkarji jih obrezujejo, spremljajo morebitne bolezni in skrbijo, da drevesa dobijo dovolj svetlobe ter zraka. Med bolj poznanimi razširjenimi sortami je istrska belica, ki daje olju nekoliko drugačen okus in aromo. Najpomembnejši del leta je obiranje. To običajno poteka jeseni, ko plodovi dosežejo primerno zrelost. V preteklosti so oljke pobirali predvsem ročno, danes pa si številni pomagajo s posebnimi grabljicami ali vibracijskimi napravami, ki delo pospešijo. Kljub temu pa je veliko dela še vedno opravljenega ročno, saj je pomembno, da plodovi ostanejo nepoškodovani. Ko so oljke obrane, jih je treba čim prej odpeljati v oljarno. Prav hitra predelava je eden ključnih razlogov za visoko kakovost, ki ga ima domače ekstra deviško olivno olje iz slovenske Istre. Najprej oljke očistijo listov in vejic ter jih operejo, nato jih zmeljejo v gosto pasto, iz katere s postopkom gnetenja in centrifugiranja ločijo olje od vode in trdnih delcev. Posebnost, ki jo ima domače ekstra deviško olivno olje iz slovenske Istre, je, da pri predelavi ne uporabljajo kemičnih postopkov ali visokih temperatur. Tako olje ohrani svoje naravne arome, vitamine in antioksidante. Dobro olje prepoznamo po sadnem vonju ter rahlo grenkem in pikantnem okusu, ki sta znak visoke kakovosti. Po stiskanju olje nekaj časa miruje, nato pa ga oljarji shranijo v posebne posode iz nerjavečega jekla, kjer je zaščiteno pred svetlobo in zrakom. Ko je pripravljeno, ga napolnijo v steklenice in ponudijo kupcem.
Danes domače ekstra deviško olivno olje iz slovenske Istre ni le živilo, ampak del kulturne dediščine in ponosa regije. Za vsako steklenico se skrivajo ure dela, bogata tradicija in spoštovanje do narave. Prav zato ga mnogi imenujejo tudi tekoče zlato.